26. 11. 2013 ob 08:49
Ima suj glas
Ključne besede:
Jezikoslovci vse bolj poudarjajo bogastvo in plemenitost narečij in v njih prav gotovo blestijo tudi Ribničani, saj je njihov govor zelo poseben in izrazit. Zlahka lahko zato razumemo Anico Mohar in Metko Kljun, ki sta lanskega septembra takoj sprejeli izziv, da v evropskem projektu V iskanju identitete raziskujeta ribniško narečje. Knjižnica Miklova hiša se je tako lotila enega večjih projektov, v katerega je povabila osnovnošolce in domače informatorje iz Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Takrat še osmošolci Nejc, Maša, Miha in Rok so v prazničnem času vandrali k svojim sorodnikom in jih spraševali o Miklavžu in božiču, adventu, igrah, delu in šoli … Dva informatorja pa sta obdelala kar cel krožek, ki se je redno srečeval ob petkih, premleval gradivo in si delal nove izzive. Diktafoni in drugi snemalniki so peli in posneli gradivo, ki je sodelujoče strašno zabavalo. In tudi, ko so se zavedeli, koliko redaktorskega dela jih še čaka, jih je dobro razpoloženje nosilo vse do izdaje knjige Usaka vas ima suj glas.
To so prvič dobili v roke prav na dan njene predstavitve v Miklovi hiši, 20. novembra. Prišli so zdaj že devetošolci, večina informatorjev in seveda ženski del delovne in strokovne ekipe. Naredili so zabaven večer, saj smo se spoznavali z zgodbami, pripovedovalcev tudi v živo, doživljali smo vse nianse narečja in ugotavljali, da ne, da ima vsaka vas svoj glas, celo po hišah se je različno govorilo, odvisno od tega, kdo se je od kod priženil ali primožil.
Pripovedovalci so v poprečju stari 72 let, zajete pa so bile mnoge vasi in kraji. Velika vrednost knjige je tudi v priloženem zvočnem zapisu, saj tako domačine slišimo govoriti naše narečje, čeprav so se snovalci knjige odločili za poenostavljen zapis narečja. Za vsako zgodbo je še priredba v knjižnem jeziku ter analiza posebnosti narečnega govora posameznega pripovedovalca.
Direktor knjižnice Marko Zupanc je dejal, da ob vsem narejenem ne more zatreti čustev in je izjemno zadovoljen, Metka Kljun pa je pridala, da je knjiga prava dediščina za zanamce, saj bo vekomaj živelo 62 narečnih zgodb. Lepšega dogodka si na dan splošnih knjižnic ne bi mogli zamisliti, je zaključila Anica Mohar.
Imena, ki so sodelovala pri nastajanju knjige, so: Anica Mohar in Metka Kljun sta bdeli nad celim projektom, Marjana Starc se je mukotrpno prebijala skozi narečne posebnosti, Vanja Cebin jih je strokovno obdelala, štirje osnovnošolci Nejc Lovšin, Maša Klun, Miha Novak in Rok Ruparčič so na terenu spoznavali živost jezika in se zabavali ob zgodbah domačih, informatorji pa podajali svoje življenje: Magda Arko, rojena v potoških Retjah, Marija Češarek iz Prigorice, Jože Gornik iz Žimaric, Jože Klun iz Dolenjih Lazov, Marija Lesar iz Sušja, Janez Lovšin in Angela Draga Lovšin iz Goriče vasi, Jože Pahulje iz Bukovice in Medard Pucelj iz Goriče vasi.
Knjigo je oblikovala Barbara Koblar, CD uredil Toni Della Schiava, finančno pa jo je podprl Inles d.d, skupaj s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
